5. Faaker See Triathlon

Pozdravljeni,

Dolgo sem razmišljal s katerim triatlonom naj začnem spletni dnevnik. Odločil sem se, da bo doživetje iz 5. Faaker See Triathlona tisto pravo za začetek.

Zakaj Avstrija? Naši severni sosedi in njihovi severni sosedi imajo drugačen pogled na organizacijo športnih prireditev. Njihov pogled, ki temelji na perfekciji in detajlih mi je všeč. Kot tekmovalcu se mi ni bilo potrebno obremenjevati kam po koncu plavanja, kje je nameščeno kolo, kam s kolesom in podobno. Enostavno tekmuješ, s sabo ali z drugimi, kar ti je ljubše :)

Preko Športno rekreativnega kluba Celje smo izvedli skupinsko prijavo. Barve kluba je zastopalo kar 12 posameznikov, 2 otročka in ena mešana štafeta. Podpora med tekmo tako ni bila vprašljiva. Vsi smo komaj čakali, da se odpravimo čez mejo v Avstrijo.

Startna številka 796!

Kot novinec v tem športu poslušaš starejše in se učiš na lastnih napakah. Tokratni nasvet je bil: "Priporočljivo je na prizorišče priti vsaj dan prej." Tako je, poslušali smo nasvet in rezervirali sobo v hotelu. Hotel je bil od prizorišča oddaljen zgolj 3 kilometre, tudi cena je bila sprejemljiva (22,5€ na osebo). S punco (Nina) sva proti Faaker See-ju iz Celja odrinila v petek zgodaj zjutraj, saj sva hotela izkoristi dan za kopanje in sprostitev. Pot je potekala brez zapletov, odločila sva se, da greva čez prelaz Ljubelj. Minilo je že kar nekaj časa od zadnjega obiska Avstrije, če me spomin ne vara sem takrat mogel še potni list pokazati :) Kratek odmor na slovenski strani in spust na avstrijsko stran. Za vožnjo po izbrani poti nisva potrebovala vinjete in tudi predoru Karavanke sva se izognila in tako "privarčevala" nekaj €. Stroškovni vidik obiska takšne tekme lahko hitro preseže posameznikove zmožnosti. PAZLJIVO!

Najprej sva locirala hotel, brez težav (na rondoju desno, 100 metrov naprej je stal hotel). Nato sva se odpravila na prizorišče, kjer so kasneje postavili menjalni prostor. Prostovoljci so kot mravljice prihajali iz različnih smeri in nosili različne stvari na kup, kot bi zlagal Lego kocke. Menjalni prostor je rastel iz minute v minuto. Ravno, ko sva se odločila, da se greva kopat mi zazvoni telefon. Klical me je Marjan, ki je prav tako nastop na tekmi. Situacija bi lahko opisali takole: "Če bi se menila se ne bi tako zmenila." Skupaj smo odšli na privatno plažo, ki smo jo seveda plačali ampak je bilo vredno. Namakanje v toplem Baškem jezeru (Faaker See) je prijalo. Čas za kosilo in check-in v hotelu, prišla sta tudi najina cimra Saša in Vasja. Udomačitev v hotelu je potekal gladko. V hotelu pa sta prespala tudi dva druga člana ŠRK-ja, Damjan in Aljoš, kasneje pa se je tudi Marjan z družino odločil prespati v istem hotelu. Tako, da smo hotel spremenili v ŠRK tabor.

V petek, 26.8.2011, sta nas s svojima nastopoma navduševala Marjanova najmlajša, David in Neža. Oba sta nastopila izjemno dobro in pri tem neizmerno uživala. Odrasli občasno pozabimo uživati med tekmo! Prijetno popoldne se je prevesilo v večer. Pred odhodom iz prizorišča smo še dvignili štartne številke in poravnali obveznosti: 35€ prijava, 30€ kavcija za čip (to smo dobili nazaj po koncu tekme), 3€ za uporabnino čipa. Potem potrebuješ nekaj kamor boš obesil startno številko in namestil čip, kako priročno, poleg je stojnica in lahko ugibate kaj prodajajo tam. Pas za številke (4,5€) in trak za čip (4,5€). Kot sem rekel, PAZLJIVO z financami.

Ob prihodu v hotel smo se odločili, da izvedemo še krajši tekaški trening. Počutje je bilo odlično. Po teku, obvezni razteg in zaslužena večerja. Testenin smo skuhali, da bi lahko nahranili cel hotel :) Hotel so vodili Kitajci, spodaj je bila tudi kitajska restavracija. Spal nisem tako dobro kot sem pričakoval, da bom. Res pa je, da sem pozabil čepke za ušesa. Malenkosti so pomembne! Sobota, 27.8.2011, dan za opravit z olimpik razdaljo na 5. Faaker See Triathlonu. Olimpik je sestavljen iz 1.500 metrov plavanja, 40 kilometrov kolesarjenja in 10 kilometrov teka. Od tekme do tekme pa te razdalje variirajo navzgor in navzdol, vendar ne veliko. To, da smo spali v Avstriji nam je prineslo vsaj 2 uri več spanja in 2 uri manj vožnje, skupno kar 4 ure, kar ni malo. Zajtrk, pakiranje in zgoden odhod na prizorišče. Človek bi pomislil, da bo imel težave s parkiranjem, kot je to v navadi v Sloveniji, vendar so Avstrijci poskrbeli tudi za to. Palec gor! Parkirišče si lahko dobil tudi, če si prišel 5 minut prek začetkom, neverjetno. Z Vasjo sva izvedla še ogrevanje s kolesi (cca. 10 minut). 

 Nato sem se odpravil v menjalni prostor. Noro! Pregled zavor (spredaj in zadaj) pred vhodom v prostor ter zapeta čelada. Lepo organiziran menjalni prostor mi ni povzročal težav pri iskanju moje štartne številke (796). Zgodnji prihod se je že obrestoval, svoj prostor sem si lahko uredil v miru in brez pritiskov. Vse potrebne stvari sem imel zložene v zabojniku. Pogrnil sem brisačo, nastavil tekaške copate, namestil trak s startno številko, na kolo pritrdil kolesarske čevlje in nastavil čelado. Ko sem čutil, da je vse na svojem mestu sem zadovoljen odšel.

Prišel je čas za moj prvi start na olimpik triatlonu. Plavalni neopreni so bili prepovedani zaradi tople vode, to me ni motilo. Pred startom je bila prisotna zanimiva nervoza, ki pa je po parih zavesljajih izginila in lahko sem užival. 

 Med plavanjem nisem imel posebnih težav, v glavi sem si vedno ponavljal "drži se nazaj". Plavali smo okoli treh boj, ki so bile postavljene v trikotnik. S plavanjem sem opravil v 26:47, kar je zadostovalo za absolutno 99 mesto. S časom plavanja sem zadovoljen, sem se pa držal nazaj, saj nisem vedel kaj vse me še čaka :) Sledil je kar dolg tek do menjalnega prostora (cca. 300 metrov). Menjavo sem opravil gladko, brez zapletov, vse stvari so bile na svojem mestu in zato ni bilo težav (čas menjave 2:52). 

Prijel sem kolo in ga kar se da hitro spravil na cesto. Pri obuvanju leve noge sem imel nekaj težav, saj se mi je zaskočil mehanizem za zapiranje. Nimam triatlonskih kolesarskih čevljev in zato se lahko zgodi tudi to. Sledili so štirje krogi (po cca. 10km) okoli jezera. Na kolesu sem se počutil dobro in nisem pretiraval. Kolo je moja najslabša disciplina. Cestno kolo sem namreč kupil šele leto julija in do tekme naredil 1.300km, kar je in ni malo. Za konkurenco na tem triatlonu je bilo to žal malo. Na progi nisem imel nobenih težav ali nesreč, tudi sodniki so me pustili na miru :) Postaljena je bila tudi okrepčevalnica z vodo in sadjem. Neverjetni so ti Avstrijci! Čas kolesarjenja je bil 1:06:24, kar je zadostovalo zgolj za absolutno 338 mesto. Sledila je menjava na tek, ta je hujša, je pa manj dela. Opravil sem jo v 58 sekundah, pri tem pa še popil nekaj športnega napitka. 

Pred mano sta vila samo še dva kroga teka po cca. 4,8km. V prvem krogu sem čutil rahlo bolečino v predelu prepone. Ta je po 3 kilometrih izginila in lahko sem tekel tempo katerega sem sposoben. Tekel sem brez nogavic, kar ni bila dobra odločitev, saj nimam triatlonskih tekaških copat. Moje Mizunke so mi tako zadale številne žulje, ki so zmanjševali občutek zadovoljstva med tekom. To je bila lekcija za naslednjič, pri olimpiku nogavice gor! Na progi smo imeli tudi dve okrepčevalnici. V prvem krogu sem naletel na Sašo ter jo spodbudil. Čestitke Saša! V drugem krogu sem še stopnjeval tempo teka in tako prehitel kar nekaj tekmovalcev. Proga je poteka po trim stezi, ki je bila na trenutke zelo mehka, kar ni bilo prijetno. 

Drevesa so nudila dovolj sence, da se nismo pregreli. Tekaški del sem opravil v 40:43, kar je zadostovalo za absolutno 177 mesto. Skupen čas je tako znašal 2:17:46 in skupno 161 v absolutni konkurenci in 31 mesto v kategoriji. Skupaj je nastopilo nekaj čez 800 triatloncev in triatlonk! Z rezultatom sem zadovoljen, še bolj pa sem zadovoljen z izkušnjo!

Po prihodu čez cilj nisem čutil pretirane utrjenosti in kakršne koli druge bolečine. UŽIVAL SEM!

Upam, da sem vam približal svojo izkušnjo, če pa vas zanima še kaj pa kar vprašajte. Predlagam vam, da poiščete najbližji triatlonski klub in se mu pridružite, to je investicija na dolgi rok!

Športen pozdrav!