Domači Belokranjski triatlon

Menjava. Dober občutek, ko je še veliko koles :)

Z nestrpnostjo sem pričakoval domači 5. Belokranjski triatlon za vsakogar. Ker čas v teh poletnih dneh hitro "teče" je 11. avgust prišel nepričakovano hitro in s tem športni vikend Športno rekreativnega kluba Celje, v organizaciji Muc Family. Hkrati je bila to priložnost zame, da dejansko preživim vikend doma v Beli krajini, domača postelja, prijatelji, ... :) Moram priznat, da je prijalo!!!

Belokranjski triatlon je resnično nekaj posebnega, saj se plava v reki Kolpi s tokom. Tokratne razdalje so bile: 200m plavanja, 10km kolesa in 3,1km teka po okoliških kolovoznih poteh. Organizatorjem je ponovno uspelo podreti rekord v udeležbi (150+). Še vedno pa je nekaj prostora za izboljšave. Kot prvo OTROCI!!! Željku sem rekel, da drugo pričakujem, da bodo lahko tekmovali tudi otroci. Dal je svojo besedo!
Iz Celja je prišlo kar enajst (11) rekreativcev ter njihove družine, za nekatere je bil to prvi triatlon. Zame je bil to 4. nastop na domačem triatlonu. Domačem zato, ker je očetova domačija oddaljena pičlih 100 metrov stran :) Letos sem se odločil, da na triatlon prijavim tudi očeta, ki je pred tem seveda izrazil željo po nastopu.  Prijavno sem častil jaz ;) Pa gremo na triatlon!

Priprava menjalnega prostora je z vsakim triatlonom enostavnejša. Vse skupaj mi vzame le še mogoče 2 minuti in to je to. Tako sem imel dovolj časa, da sem ostalim pomagal pripraviti menjalni prostor kar se da optimalno in glede na njihove izkušnje in način obuvanja, prihoda do kolesa, ...

Odločil sem se, da se ogrejem tako, da plavam do starta. Še dobro, ker smo potem v vodi kar nekaj časa čakali na sireno in me je na trenutke že treslo. Sirena se je ponovno oglasila povsem nepričakovano, tako da nisem bil v popolno napadalni startni poziciji in so nekateri že naredili 2 ali tri zavesljaje. Šlo je za 200 metrov plavanja, kar pomeni - plavaj kolikor duša da. S plavanje sem bil zadovoljen in držal sem priključek z najboljšimi.

Hiter prehod na kolo in navijaški vzkliki so mi dali dodatno motivacijo. Tokrat sem porabil preveč časa z obuvanjem na kolesu, nikakor ni hotela noga noter in najboljši so naredili nekaj metrov razlike. Ko so bile nogice pritrjene je šlo zares. Kaj hitro sem ujel priključek. Nisem se oziral na to, da se kdo "vleče" za menoj, moj cilj je bil dati vse od sebe in kolesariti kar se da hitro. Pred sabo sem zagledal Sandija Ivančiča, ki se je odločil, da me počaka. Hvala že zdaj! Ko sem prišel do njega in še enega je tempo še narasel, saj je vožnja v zavetrju resnično prijetna :) Hvala, Sandi! Tako sva dohitela mislim, da takrat 2. in 3. uvrščenega ter ju tudi prehitela vendar se ju nisva mogla otresti. Hvala, Sandi! V menjalni prostor smo prišli vsi skupaj. Uspela mi je resnično hitra menjava in menjalni prostor sem zapustil kot tretji :) Upal sem na ponovitev teka iz Celja, vendar temu ni bilo tako. Ponovno sem težko dihal in se nisem mogel sprostiti. Kmalu sta me prehitela dva, sicer sem poskušal držati tempo vendar v tistem trenutku ni šlo. Tako sem v cilj prišel kot 5. absolutno. Takoj za mano pa Sandi, ki mi je bil tudi med tekom v podporo. Še enkrat HVALA!!! 

Sandi in jaz v zadnjih metrih.

Še nekaj besed pa bi posvetil očetovemu nastopu. Seveda sem mu posodil svoj enodelni triatlonski dres, ki mu je bil prav, presenetljivo, in mu tako olajšal vse prehode! Opremil sem ga z napotki in lastnimi izkušnjami. Verjamem, da se jih je držal saj je bil odličen za prvič. Bil je izjemno zadovoljen s svojim nastopom in doseženim časom! Jaz pa sem ponosen nanj!

Ata Muc :) - Uživaško!

Rezultat je boljši kot pred letom dni, vendar se mi medalja vztrajno izmika :) Obdržal pa sem naziv najboljšega Belokranjca! Enako je uspelo tudi Marti Ivanušič.

Najboljša tri-Belokranjca.

Takoj po prihodu v cilj so me ujeli paparaci :) Tako sem vsa zadihan komaj izustil nekaj misli. Resnično lepo je bilo slišati vzpodbudne besede tekom celotnega teka, saj je vas Primostek zelo majhna in se vsi med seboj poznajo. Prilagam povezavo do še enega prispevka, mogoče se najdete. Jaz sem se ;)

Z obiskom nas je presenetil Janez Brajkovič :) Njegovo prisotnost sem izkoristil in se slikal z njim. Rekel sem mu: "Jani, zdaj imaš čast slikati se z najboljšim Belokranjskim triatloncem." :) Dresov nisva izmenjala. Sledila je podelitev medalj.

A je komentar sploh potreben. Vsak v svojih barvah usklajen od pet do glave ;)

Omenil sem športni vikend ŠRK! Po končanem triatlonu smo ŠRKjevci priredili piknik na naši domačiji ter uživali v radostih tople Kolpe vse do poznih popoldanskih uric. Sledilo je šotorjenje na travniku. Drugo jutro pa smo se odpravili na spust, prav tako po reki Kolpi. Bilo je fenomenalno.

Čista uživancija!

Pred mano je že nov izziv in sicer olimpik triatlon v Faakerseeju. Pred tem pa še skokec v hribe!

Bodite aktivni in jejte zdravo! Gregor Muc