Počitnice po triatlonsko

Tako zgleda kolo pred potovanjem, če si po horoskopu devica :)

Začetki te zanimive zgodbe segajo v september 2011, takrat je bil namreč rok za prijavo. Odločitev je bila enostavna, GREM, in sem že bil med prijavljenimi za priprave na Kanarskih otokih - Gran Canaria. Nakazilo dogovorjenega zneska v roku in potem čakanje, 4 mesečno čakanje natančneje. V tem času sem že kar pozabil, da grem in tudi nekega posebnega navdušenja nisem čutil v tem času. Dogajalo se je veliko stvari s katerimi sem se ukvarjal te štiri mesece. Potem pa se je nevarno približal 27. januar, dan odhoda!
Kakšen teden pred odhod sem začel čutiti, da bo sledila 14 dnevna drastična sprememba okolja. V Sloveniji so napovedali Sibirsko zimo, Evropo je pobelil sneg, jaz pa pakiram kratke hlače in majice, japonke :) Nekaj ne štima, a ne! Kje sploh so Kanarski otoki? Bom uporabil kar nekaj kar sem našel na spletu: Kanarski otoki so otočje, ki je del MAKARONezije zahodno od obal zahodne Afrike (uporabite aplikacijo Google Earth). Otoki ognjeniškega izvora pripadajo Španiji. Lahko bi rekli, da so tudi del TESTENINEzije :) Že zdaj vam lahko razkrijem, da se je pojedlo ogromno makaronov oz. testenin :) Topla klima, in v povprečju 21 deževnih dni na leto :) HAHAHAHAHA! Kaj več pa si lahko preberete na zgornji povezavi. Bili smo v mestu Maspalomas na skrajnem jugu otoka Gran Canaria. Najbolje pa se je prepričati na lastne oči!

Razmišljam kako bi razdelil BLOG, da bo zadeva nekako povezana. Že vem. Poglavja bodo: Pakiranje, Pot in Doživetje.

:) Palme, banane in kokos :)

PAKIRANJE

Natančnost mi je bila tukaj tako v pomoč kot tudi v napoto. Zaradi tega je moje pakiranje trajajo dalj kot pri ostalih, sem pa bil na ta račun miren, saj sem vedel, da je moje kolo zavito/zavarovano kot kočevski medved. Moj sistem pakiranja je takšen, da čisto vse stvari položim na en prostor, ponavadi odeja ali postelja. Tako je vse vidno in vse na enem mestu, težje kaj pozabiš, se pa lahko zgodi. Kolo sem zavil, kot lahko to vidite na sliki, ga dal v škatlo, ki je bila prav tako modificirana, ter prostor zapolnil z različnimi oblekami, copati ter ostalo šaro z "zbirne" odeje. Na koncu sem imel tri kose prtljage: škatlo s kolesom (cca. 23kg od dovoljenih 30kg), osebna prtljaga (cca. 17,5kg od dovoljenih 20kg) ter kabinska prtljaga.

Tu se umetnost pakiranja končna za vsaj 14 dni :) potem je potrebno postopek žal ponovit ;)

POT

Na Gran Canario smo se odpravili v dveh skupinah. Prva je štela 15 ljudi, druga pa 4. Da je vse potekalo gladko sem v prvi skupini skrbel jaz. Drugo je obvladoval Sandi, ki se je na pot odpravila dan za nami. Kdaj so prišli pa lahko preberete na Sandijevem BLOGu :) 

Zbirno mesto je bila avtobusna postaja v Ljubljani. Iz Celja pa smo odrinili izpred letnega kopališča. Tukaj bi se rad zahvali Igorju Palčniku, ki je s kombijem prepeljal približno 8 koles iz Celja do Ljubljana. Hvala! S kombijem, ki je prevažal celo bogastvo in dvema avtomobiloma smo nekaj pred polnočjo pihnili proti prestolnici. Tam so nas že čakali nekateri drugi, ki niso bili iz Celja. Prišla sta tudi dva kombija, brez prikolic :), v katera smo morali spraviti 12 koles, en velik kup osebne prtljage, 15 ljudi + 2 šoferja (tudi to sta človeka :) in nahrbtnike. Vse skupaj je spominjanje na igro z Lego kockami. Po 30 minutah igranja smo uspešno zaprli vrata prtljažnega prostora in oddrveli proti 400 km oddaljenemu Munchu. Na našo srečo so bile ceste skoraj suhe in tudi snežilo ni skoraj nič, razen tik pred letališčem. Temperature so bile močno pod ničlo. Nas pa ni tako zeblo saj smo vedeli kaj nas čaka v naslednjih dveh tednih. 

Vse poteka gladko, 3 ure pred letom smo bili na terminali, se v miru checkirali in počakali na vkrcanje za naš božanski let. V tem času sem Lari, demonstriral, da človek ni nikoli preveč previden. Medtem, ko so za isto mizo sedeli: Lara, Vasja in Damjan, sem jaz prišel mimo in vzel Larin nahrbtnik in mirno odšel naprej :) Nahrbtnik je bil poleg Larine noge kakšnih 20 cm razdalje. Noben izmed treh me ni opazil, čeprav so bili prepričani, da ni šel prav nobeden mimo. Previdno na letališčih!!!

Nor pogled.

Letališče je bilo prekrito z nekaj snega in leda. Postopek vzleta se je močno podaljšal zaradi tega, ker so letali morali poškropiti z nekakšno emulzijo, ki preprečuje zmrzovanje. Recimo! Takoj po vzletu smo namreč čutili močne vibracije in neznosen hrup v kabini, ki je kar nekaj časa vztrajal. Bilo je nekaj debelih pogledov, vključno z mojim, ampak pišem BLOG, a ne! Sam je bil potem izjemno miren. Pristanek nežen, izkrcanje hitro, zbiranje prtljage mučno.

Sledil je transfer z avtobusom do naših bungalovov - Vista Oasis. S tem smo tudi zaključili skoraj 15 urno pot, ki smo jo seveda pozneje ponovili. Sledil je še prevzem ključev bungalovov in raztovarjanje. 

Let nazaj je bil sijajen, tudi zlaganje prtljage v iste kombije je bilo izjemno enostavno. Imeli smo manjšo sitnost z enim kombijem, ki mu je odpovedalo gretje nog. JAIKSSS! 

DOŽIVETJE

Zame je bilo prvič, da sem v času naše zime odpotoval v tople kraje. Ko mislim tople, mislim zares tople :) Tako kot Muci sem tudi jaz izjemno prilagodljiv na podnebne spremembe. V trenutku sem sprejel klimo in temperature :) :) :) :) :) 

Znotraj bungalovov smo se dogovorili kje bomo spali, izbral sem dnevno sobo, trda postelja, nizek vzglavnik. Sledilo je organiziranje osebnih stvari in sestavljanje kolesa. Vse to sem počel z velik nasmeškom. Ker so to triatlonske počitnice smo imeli že isti večer lažji tek, da se privadimo in malo raztegnemo po dolgotrajnem sedenju v različnih prevoznih sredstvih. Drugi dan je sledilo tisto zaradi česar smo sploh prišli - KOLESARJENJE!

Ob 18:38 uri ;)

Vsak dan nas je čakalo kolesarjenje v kombinaciji s tekom ali plavanjem. Prehodov nismo trenirali. Ker se s kolesarstvom še spoznavam, sem bil resnično vesel, da bom lahko naredil dobro bazo za letošnjo "tekmovalno" sezono, seveda rekreativno. Predvideni so bili tudi dnevi počitka, vendar sem se odločil, da tudi v teh dneh sedem na kolo in naredim nekaj lahkih kilometrov.

Kolesarski dnevnik

Poti je bilo toliko, da ti nasmešek iz obraza enostavne ne izgine. Pomembno je bilo to, da kamor koli si se obrnil si že imel pred sabo nekaj kilometrski klanec :) Pridno sem nabiral višince. Koliko? Pojma nimam, ker nima ne pulz metra ne zmogljivega kolesarskega računalnika. Toliko kot ostali ;) Ves čas sem kolesaril v triatlonskem CEP dresu. Zdaj lahko rečem, da se resnično počutim domače na kolesu in dresu. Vzorček kolesarske podloge na dresu me je prijetno razvajal vseh 900km. Na trenutke je bilo malo težko, ampak sem potrpel. Uporabljal sem vazelin in sem tam spodaj pred kolesarjenjem konkretno namazal. Nisem dobil nobenih bul ali odrgnin, tako da sem se prav odločil.

Na turah sem užival, veliko pomagal počasnejšim in skrbel za varnost. Poskrbel sem tudi za fotografiranje med samim kolesarjenjem. Nastalo je nekaj lepih slik, ki pa jih boste videli pri ostalih "kanarčkih". S kolesom nisem imel nobenih težav, razen menjave sicer popolnoma brezhibne zračnice, zaradi nerazumljivih povračilnih ukrepov nekaterih izmed članov. Sem pa tokrat prvič menjal zračnico in se tako naučil še nekaj novega in koristnega. Menjalnika proti koncu več nista upoštevala vseh gibov, ki so bili narejeni z menjalno ročko. Kolo bom pred sezono dal na servis.

HRANA. Po takšnih kolesarskih turah, sem kot pripadnik suhcev, moral veliko jesti. To seveda ni bil ne vem kako hud problem. Marsikaj smo pojedli! Seveda sem skrbel tudi za zadosten vnos vitaminov in mineralov, ki jih dobiš s sadjem in zelenjavo. Marjana sem tako večkrat prosil, če lahko naredi malo več solate kot ponavadi :) Marjan namreč pripravlja izjemno okusne solate! Njegov odnos do hrane je popolnoma drugače kot naš, kot sem že omenil v prejšnjih BLOGih vodi tudi zavod za zdrav življenjski slog - Preporod. Njegovi programi so zares vrhunski!

POČUTJE in REGENERACIJA. V času pred pripravami nisem imel nobenih posebnih "okvar" :) Tudi med samimi pripravami je telo delovalo lepo. Vsekakor je vidno in tudi mentalno boljši občutek, ko vem, da imam v nogah že nekaj kilometrov. Regeneracija med turami je bila solidna. Pomagal sem si z beljakovinskimi šejki in raztezanjem ter namakanjem v mrzli vodi.

Dober asfalt.

SUPER SPRINT. Izvedli smo tudi tekmo na razdalji super sprint. Discipline so potekale ob različnih dneh. Najprej plavanje na 200m, to sem opravil v zase rekordnih 2:37. Z načrtnim plavanjem sem začel natanko pred enim letom. Sledila je moja še vedno najslabša disciplina kolo :( za 8km kronometer sem potreboval 12:54. Nekoliko preveč. Tukaj se skrivajo ogromne rezerve in tega sem vesel. Tek je določil zmagovalca. Sam sem z 2,2km opravil v 7:37. Vse skupaj je zadostovalo za 5.mesto. Z rezultatom sem zadovoljen!

V 14 dneh se je zgodilo veliko in je težko napisati vse. Verjetno sem pozabil zapisati tudi kaj pomembnega ali pa tudi ne, pa tega tudi noben ne ve :) Predlagam vam, da me kar vprašate, če vas zanima kaj specifičnega. 

Jaz sem užival, ni mi žal, da sem šel. Je to mogoče preveč "profi" za rekreativca??? Povsem mogoče, bila je prilika, čas in denar. Slika pove tisoč besed :-)

Vesel in rjav.

Sedaj me v Sloveniji gledajo kot, da sem metroseksualec, ki se je za teden dni zaprl v solarij. Prekletstvo rjave polti me je udarilo :) Sem pa zelo vesel, da imamo sneg in nizke temperature, trenutno je nekoliko pretoplo in sneg kopni :( Škoda! Zimske gorske ture so najlepše!

Seveda sem pripravil še nekaj slikic, ki si jih lahko ogledate tukaj. Vabljeni k branju Janezove dogodivščine s Kanarskih. Denisa lahko spremljate preko njegove spletne strani. Tudi Sandi je nekaj zapisal, preberite.

Prijeten dan! GM