Državni prvak v kategoriji :) in Bardolino

Večino lanske sezone je bilo podvrženo pripravam na polovični IRONMAN v Budimpešti. Pod priprave mislim dvig splošne pripravljenosti kot je bila pred odhodom na Novo Zelandijo. Recimo, da sem se ji približal :) Plan za letošnje leto pa je uživati na čim več triatlonskih tekmah.

Tako sem se za otvoritev triatlonske sezone sam odpeljal v avstrijski GROSSSTEINBACH na sprint triatlon. Bilo je super! Sledilo je državno prvenstvo v Kočevju v sprint triatlonu. Ponovno sem se srečal s kolegi triatlonci in bilo je enostavno lepo in mokro. 

Številni padci na kolesu so zaznamovali tekmo :( Temu sem se uspel izogniti. Na kolesu se je formirala dobra in hitra skupina (na čelo katere nikoli ni stopil Miro Kregar), nekoliko prehitra saj me je na teku totalno zaprlo in sem lahko zadihal šele po drugem kilometru. Imel pa sem tudi ciljni šprint in nisem popustil :) Vmes pa sem videl, da je na progi tudi MAČEK in sem sklenil, da MUCa pač ne bo prehitel :)

Člani ŠRKja smo osvoji kar 4 medalje.

Skupno sem bil 14, v kategoriji pa sem postal državni prvak! Haha :) How awesome is that :)

Zdaj pa se posvetimo bistvu te objave in to je OLIMPIK triatlon v Bardolinu! Po treh letih sem ponovno nastopil na čudovitem triatlonu ob Gardskem jezeru, ki ga lahko imenujemo kar morje. 

Bardolino ni takoj za vogalom (cca. 450km iz Ljubljane), zato se takšne tekme splača izkoristi za podaljšan vikend in doživeti še kaj drugega poleg samega triatlona.

Na voljo imajo vsaj 50 vrst okusov :)

Z Jano sva se tako proti Bardolinu odpravila že v četrtek zjutraj (tekma je bila v soboto). Ustavila sva se v mestecu Sirmione, kjer imajo božanski sladoled na KILEEEE!

Pa kratkem turističnem vložku sva odšla proti hotelu, kjer sva naredila bazo. Hotel je bil prijeten, dve zvezdici, super prijazni gostitelji, super zajtrk, brezplačen parking ob hotelu, nekaj sto metrov od menjalnega prostora, kar je izjemno praktično v soboto, ko se v mestece zgrne, letos prvič, kar 2.000 triatloncev in njihovih spremljevalcev.

V petek sva raziskovala vzhodno obalo jezera in našla prijeten kotiček s pogledom na številne Wind Surferje, odigrala sva partijo mini golfa (kdaj ste nazadnje igrali mini golf :). 

Za energijo je srbel Bimed - suho sadje in oreščki (sedaj imajo akcijo 10% pri naročilu preko spleta)

Mini Golf :)

Zvečer pa sem dvignil vse potrebno za tekmo (čip, številko, nalepke, ...) in se udeležil Pasta Partyja :) Italijani res ne komplicirajo, če greš po ŠE. Tako sva z Jano brez skrbi preskočila večerjo a se kljub temu najedla oba :) Zdaj pa AJA AJA!

103

V soboto zjutraj sem še enkrat več pregledal vso opremo in se odpravil na zajtrk. Vreme je bilo odlično in vse je kazalo na super tekmo. V tem trenutku še vedno nisem imel rešeno zahtevo po enodelnem triatlonskem dresu, ki je bil letos OBVEZEN. Mislim imel sem star CEPov dres samo za rezervo, vendar se upal, da bom na stojnicah dobil kaj dobrega po dobri ceni. V petek zvečer je že kazalo, da sem našel svoj novi dres (Zoot), vendar je bil prodajalec enostavno preglup ali pa prepožrešen, da bi mi ga prodal po ceni, ki sem mu jo ponudil. Ponujena cena  je bila primerljiva z internetnimi.

Po zajtrku sem vse spakiral in se odpravil do menjalnega prostora. Prvič v zgodovini TRIATLONA je bil ta v dveh nadstropjih :) S svojo štartno številko 103 sem bil v drugem štuku. Yeah!

Na stojalih je bilo ogromno prostora za mojo minimalistično pripravo. Kar sem pa doživel prvič je bilo to, da je sodnica stopila do mene in rekla, da mora biti vse na strani kjer je veriga, se pravi na desni. Vse za tekaški del sem že imel na desni, edino čelado sem imel obešeno na levi ročki, tako da sem jo enostavno premestil na desno in zapustil menjalni prostor. Pri izhodu sem si natančno ogledal kam in kako iz menjav. Organizator se je zares potrudil in namestil velike znake s puščicami.

Sedaj je bil skrajni čas, da rešim izziv enodelnega triatlonskega dresa. Šel sem na stojnico, ki sem jo preskočil v petek, pomerim 2XU dres, razmislim 5 minut in ga ob dobrem popustu tudi kupim. Ura se je nato hitro približala štartu in skočil sem v dres in v ORCO in šel plavati. Edino ogrevanje, ki ga imam na svojih triatlonih je plavanje. Spoznal sem, da je to tisto kar zame dela. Nobene razpeljave, itak je dovolj kolesarjenja med tekmo in nobenega teka, sej tečem na koncu :)

PLAVANJE (1.500m)

Razporejen sem bil v 4 val. Piranje vam pravim :) Ena slabših pozicij na plavanju, vsi so rinili naprej, noben ni poslušal štarterja naj gredo nazaj. Jaz sem ga razumel pa nisem Italijan, pa v italjanščini je govoril :) Potem kar naenkrat zvok sirene in gremo v neznano. Ker sem začel bolj zadaj sem lahko plaval svoj ritem takoj od začetka. Tukaj je plavanje super, saj je jezero čisto pa še za smer držati ni potrebno preveč energije, saj se lahko orientiraš po vrvici, ki teče pod vodo od boje do boje in dolžinskih oznak. Počutil sem se OK. Ritem ni bil slab, imeli smo nekaj valov. Nekaj gneče je bilo proti koncu, ko sem začel dohitevati skupine, ki so štartale pred mojo. Prav tako pa so tudi mene dohiteli nekateri plavalci iz skupine za menoj. Tko pač je to :)

Iz vode sem prišel po 24:48 minutah.

T1

Da smo prišli do kolesa smo naredili celoten krog okoli menjalnega prostora in potem zavili po rampi navzgor. Kolesa ni bilo težko najti, tudi menjava je bila hitra. Nekaj preglavic mi je delal trak s številko, saj ima organizator svojega in je sponka izjemno majhna in sem vtikal in vtikal, naposled mi je uspelo. S kolesom najprej sledi spust po rampi navzdol in tek do črte, ko lahko skočiš na kolo.

KOLO (40km)

Ker sem prišel iz vode nekje vmes, je bilo na na kolesu prve tri kilometre veliko prehitevanja. Potem sem upal, da naletim na kakšnega sebi enakega, da bi lahko prekolesarila traso s skupnimi močmi. Nič od tega :( V tistem trenutku pa so izza mene prišli bolj kot ne vodilni iz vala 5 in potem se je pričela kalvarija na kolesu :) V glavi sem imel samo to, če boš spustil skupino bo še težje  :)!!! In tako sem se držal skupine kot MUC klopčiča volne. Ni bilo lahko, trasa je razgibana in tempo je bil vsaj zame peklenski.

Posilil sem se pojesti oba gela in spiti vse kar se si pripravil, to je bilo dobro, saj ponavadi izpustim oboje, kar ni dobro.

Padca ni bilo nobenega. Zadnji klanec pa sem nekoliko popustil in večja skupina se je razdelila na dve. V spustu sem uspel priključiti nazaj in tako je potem ostalo vse do zadnjih kilometrov kolesarjenja. Nekaj pred ciljem sem stopil s plina in se skušal nadihati. Strah me je bilo, da se mi bo zgodilo isto kot v Kočevju, ko zaradi prehitrega kolesa nisem mogel proti do sape na teku. Skok iz kolesa imam natreniran in menjava na tek je bila tu.

Kolo sem zaključil s časom 1:05:22.

T2

Menjava je bila hitra. Obul sem nogavice, nekaj sekund sem žrtvoval za udobje :) Prvič sem na teku imel kapo, ki pa je bila super. Zaradi dolgega šilta mi sonce ni butalo v obraz in glava je ostala hladna. Kako je potekala menja na tek v letu 2012 si lahko preberete tukaj :)

TEK (10km)

Na teku sem se kljub bojazni, da me bo "zaprlo", počutil odlično. Tako sem tekel v solidnem tempu okoli 4:18 na km. na vsaki postaji sem se polil z vodo, ker je postajalo vse bolj vroče, preden sem zavrgel flaško, sem naredil še požirek ali dva, ko je bila plastenka že skoraj prazna in je lažje piti.

Med tekom po promenadi.

Vse se je odvijalo zelo hitro in že sem bil v drugem in hkrati zaključnem krogu. Nekoliko več gneče je bilo kot v prvem krogu ampak še vedno znosno ali pa sem imel samo srečo. Ob vrnitvi nazaj v mesto in postavitev levo do Finish Line je super občutek. V zaključnih metrih sem še malo stisnil in prehitel še enega sotekmovalca. Nikoli ne veš ali je tisti pred tabo 1, 2 ali 3 ;) Malo za šalo ampak nikoli več ne popuščam v ciljnih šprintih.

Pa še nekaj besed na novo kupljeni dres. Super se je odrezal tako na kolesu kot na teku, kljub temu, da je črn me je prijetno hladil, izjemno udoben, prijeten občutek na koži. SUPER NAKUP!!!

Čas teka je bil 43:02.

SKUPNI ČAS: 2:17:05 (140/1500 in 19/149)

POVZETEK

S tekmo in rezultatom sem zadovoljen. Še vedno me muči kolo, zaradi katerega ne morem potem odteči tako kot lahko in sem zmožen. Dokler je prostora za izboljšavo tudi motivacije ne manjka :) Rešitve se že iščejo!

Ogromen zahvale gredo tudi moji PODPORNI EKIPI. Jana je poskrbela za nepozabne fotografije kot sledijo

Namakanje v jezeru po zaključku. Sedaj ni bilo več hladno :)

Letos smo dobili takšne kolesarske trikoje.

Ah nič nič :)

Se že veselim 34 izdaje olimpik triatlona v Bardolinu!

Aktivno naprej.