Portoroška komedija :)

Muc v neoprenu.

Pravijo, da se zgodi tudi najboljšim :) Definitivno nisem najboljši, se pa trudim in uživam, zato je to še toliko bolj normalno, da pride do manjših spodrsljajev. Dokaj na hitro sem se odločil, da se udeležim Dnevnikovega triatlona v Marini Portorož. Prijava s popustom za 5 EUR (imamo naročen Dnevnik in naročniki imajo nekaj popusta, lep primeren nagrajevanja zvestih naročnikov) je bila uspešno izvedena preko spleta. Najraje imam tekme, ko lahko vse urediš preko spleta, vpišeš podatke za Mastercard, teh se noben ne brani, malo poklikaš in si že na startni listi. Na dan tekme pomahaš z listom o potrdilu plačila in že dobiš paket in tetovažo startne številke, tokrat sem imel številko 160.
Ok, na takšne cestne povezave smo čakali kar nekaj časa in niso bile poceni. Sedaj pa smo bili z normalno vožnjo ter postankom na prizorišču v pičlih 120 minutah. Tokrat nisem šel s svojim super varčnim Cliom ampak sem bil Sašin sopotnik, za nami pa je vozil tandem Zorko in nista v sorodu, zgolj naključje, lahko pa bi bila oče in sin, sta pa kul modela. V Portorožu pa so nas že pričakali nekateri drugi člani Športno rekreativnega kluba Celje. Bolj zgodnji so bili zato, ker imajo male triatlončke in ti so nastopili kot prvi. Malčki, če jim lahko tako rečemo, so nastopili odlično in so bili v ponos staršem in trenerju (meni). Grda in neupravičena napaka organizatorjev in grebatorstvo staršev drugih triatlon klubov je Davida stala prvega mesta v konkurenci. To je velik minus za organizatorja. Otroci omenjenih staršev pa se mi smilijo. Še enkrat več čestitam vsem za več kot odličen nastop!

Zdaj pa k moji komediji. Prevzem startne številke, zaenkrat še vse vredu :) Sledilo je preoblačenje  v tekmovalna oblačila. Tokrat sem nastopil v sposojenem dvodelnem triatlonskem dresu v barvah kluba. Svojega še čakam in komaj čakam, da ga dobim. Tudi tukaj je bilo še vse OK! Nato je sledila priprava menjalnega prostora. Tukaj ne bi zgubljal preveč besed, naj omenim samo to, da imam NOV zabojček v katerega stlačim vse kar potrebujem za uspešno pripravo menjalnega prostora. Seveda sem prej preprogo posesal in obrisal drog na katerega sem obesil kolo, ŠALA! Ko sem tukaj zaključil sem se odpravil proti startu. V senci smo smuknili v plavalne neoprene saj je bila voda NEtopla. Malo vazelina na občutljiva mesta  zaradi manjšega trenja med kožo in neoprenom pa tudi zaradi slane vode.

Vsak s svojo tehniko oblačenja.

Zakaj se oblačimo v senci? Če si moker oziroma poten obstaja velika verjetnost, da boš znorel med oblačenjem neoprena, saj noče lepo smukniti na telo. Ko si enkrat oblečen hitro postane toplo in zato sem se odpravil v morje narediti nekaj ogrevalnih zavesljajev. Voda je bila mokra in NEtopla. Sedaj pa se odpravimo na START.

PLAVANJE + MENJAVA
Med mukotrpnim čakanjem na sodnikov žvižg me je prijelo za it na WC lulat :) Kaj pa lahko drugega človek pričakuje po 5 minutnem čakanju v mrzli vodi. HALLOOO! Ampak, ker velja pravilo, da se v svoj neopren ne lula sem pač stisnil kar se pač stisne, da se ne ... Sam več ne vem kam naj se postavim na startu, da ne bi zapadel v ta pralni stroj, ki je bil tokrat kar močan. Malo tu, malo tam, ostaneš sam :) Ko bi bilo to res. Z leve, desne, od zadaj (sem omenil vazelin, nič ni peklo), ni da ni. Resnično sem bil jezen, ker v prvih metrih ne plavam optimalno in v svojem ritmu. Do prve boje se je situacija nekoliko popravila in zadeva je postala znosnejša. Med plavanjem sem opazoval morsko dno, sej nisem, ni bilo časa in po 11 minutah in 35 sekundah sem bil že v menjalnem prostoru. Sicer sem mogel do tam preteči skoraj 250 metrov.

Plavalni kožuh.

Menjava je bila kar dobra, manjša težavica se je pojavila na nogi na kateri sem imel čip. Drugače pa kar dobro za rekreativca, 42 sekund. Pograbil sem kolo in stekel proti izhodu.

KOLO + MENJAVA

Poglej to čisto kolo.

Skok na kolo med tekom mi več ne povzroča težav, zdaj ne več tako NOVI triatlonski kolesarski čevlji so se obnesli super, saj imam svoje nogice pripete v nekaj metrih. Trasa je bila zares ravna, po Portorožu gor pa dol, gor pa dol, gor pa dol, če povzamem naredili smo tri kroge. Bodite pozorni na številko tri. Tukaj je bilo še vse OK! Prvi krog sem odvozil sam, again! Potem sem skoraj zašel s proge in ujela me je skupina za menoj. To je bilo načeloma ok, bi pa rad povedal, da vedno pridem nekje vmes na kolo in sem SAM, čisto SAM :) V skupini sem prevozil dva kroga, hitrost se je dvignila, kar me je veselilo, tudi počutil sem se dobro, čas 27:20 pa je tudi vredu. Sem rekel, da to pa moram napisat. V skupini je bil tudi Miro Kregar, kdo je to lahko preverite z Googlom. Pazi to, se približujemo obratu, tik pred zaviranjem in na vrsti za "vleč" skupino je bil Miro, a glej ga zlomka tik za obratom (govorimo o razdalji 30 metrov), frajer z roko nakaže da naj grem naprej. Šel sem naprej ampak ne tiho :) Sem mu rekel, da bilo fer, če tudi on malo vodil skupino in poskrbel za zavetrje. Nekaj je (z)momljal jaz sem šel naprej in sem si misli: "Vleči ti meni k****!" :)

Tokrat nisem zaužil nobenega gela med kolesarjenjem. Menjava je šla gladko skozi (29 sekund) in že sem bil v zadnji disciplini, teku. Tudi tukaj je še vse OK!

TEK IN ...

A je potrebno kaj dodati :)

S kolesa sem zaradi vožnje v skupini prišel bolj spočit, kot v nekaterih prejšnjih tekmah, to mi je dalo nekaj dodatne samozavesti, da sem se priganjal. Trasa je bila ravna, sonce je že kar močno pripekalo, in speljana po Marini. Počutil sem se ok, noge so bile lahke. Odtečem prvi krog, v drugem srečam starejšega Zorka, ga spodbudim in odletim naprej, smo v drugem in mojem ZADNJEM krogu :) Naj omenim, da so nas med tekom spodbujali malčki, kar je bilo kul. Hvala! Proti koncu drugega in ZADNJEGA kroga pospešim in prečkam cilj.

Cilj se mi je zdel nekam prazen, prvi znak. Vidim Davida Plešeta, drugi znak. Vidim, da tekmovalec, ki sem ga prehitel v začetku teka nadaljuje po progi, tretji znak. Začnem spraševati koliko krogov je bilo na teku 2 ali 3. Uganite odgovor! DDDDDDDD! To so itak vsi vedeli, samo jaz ne! Zakaj ne, ne vem. V glavi sem imel dva kroga in niti upat si nisem pomislil, da bi bili trije. Tukaj pa več ni bilo vse OK :( Razočaranje bilo, tega ne bom skrival. Šel sem dobro tudi na teku, počutil sem se super. Lastna napaka, šola za naprej. Potem sem se šel sam diskvalificirat.

Vse rezultate lahko najdete na spletni strani Timinga Ljubljana. Mene pa najdete čisto na koncu :) s krogom manj. Sledilo je sladkanje s pašto in pregrešno dragim Radlerjem, ki me je olajšal za 5,10 EUR.

Nova preizkušnja je že na vidiku in sicer olimpik razdalja v Italijanskem Bardolinu. Prvi triatlon so tam izvedli ravno v letu, ko sem se rodil, 1984.

Popestrite svoje življenje z rekreacijo! Do naslednjič vas lepo pozdravljam. Gregor Muc